BLOG

Pustite vašega tihega ubijalca v letu 2014

Da sem se odločila napisati nekaj besed o tihem ubijalcu, me je spodbudil intervju z dr. primarijem Cevcem, ki sem ga nedavno poslušala na radiu, med vožnjo na delo. Podatki, ki jih je povedal, so bili zame šokantni. In jih delim z vami….

 

Primarij dr. Cevc je podal informacijo na podlagi intervjuja, ki se je navezoval na Zakon o zvišanju trošarin na sladke pijače, ki ni bil sprejet. Z izredno kritično besedo je povedal: »Slovenci smo po raziskavah prvi v Evropi po debelosti med ljudmi, ki jih zadane infarkt. A smo obenem tudi prvi v Evropi po informiranosti in izobraženosti kaj je zdravo in kaj ne. Naredimo pa NIČ. To namreč terja spremembo, ki pa se jo vsi na dolgo in široko otepamo. In v tem pogledu smo Slovenci zelo leni.«
V nadaljevanju je govoril, da je tak zakon nujen, saj če sami nismo pripravljeni narediti nič, je ljudi potrebno v to prisiliti. Tako kot je bilo to s kadilskim zakonom. Zapleti, ki ga povzroča sladkor so namreč tako veliki, da je res čas, da o njih začnemo razmišljati ZDAJ. Debelost in prekomerno uživanje sladkorja vodi v diabetes tipa 2, ki ima lahko za posledico res hude zaplete srčno žilnega sistema. Da boste ugotovili kakšno je vaše tveganje za srčno žilna obolenja, si lahko izmerite obseg vašega pasu. To je namreč zelo dober kazalnik vašega stanja.
Sama sem imela možnost videti te bolnike na Oddelku za ožilje v Ljubljanskem kliničnem centru in verjemite mi na besedo, pogled je vse prej kot prijeten. In ko pomislim, da se vse te zaplete da preprečiti samo z majhnimi spremembami v prehrani, si res ne morem misliti drugega kot to, da smo res leni.
Še en podatek moram podeliti z vami, ki me je do konca razorožil, ko sem poslušala ta intervju. Slovenski najstniki popijejo več Coca Cole kot ameriški najstniki. Ali vam ta podatek o tem kam se pelje zdravje naših otrok, kaj pove? Kot pravi slovenski pregovor »Kar se Janezek nauči, to Janezek zna«. Mislim, da sem vam s tem povedala vse.
Pa vendar ali je res vsega kriv samo sladkor? NE, še zdaleč od tega. Vsak izmed nas ima v svojem življenju nekega tihega ubijalca, ki mu krade tisti delček, zakaj ne moremo biti srečni. In če pride trenutek, ko se mogoče počutimo srečni, hitro najdemo novega ubijalca, ki je ponovno kriv za našo nesrečo.

Ko vsak dan opazujem ljudi okoli sebe, ugotavljam, da so ljudje »obupani«. Na njihovih obrazih so maske, polne obupa, trpljenja in hladnosti. Vsakodnevno se mi dogaja, da pozdravim človeka v hribih, kjer velja neko nenapisano pravilo, da pozdraviš človeka, ki ga srečaš, tudi če ga ne poznaš. In čedalje bolj pogosto ne dobim pozdrava nazaj. Pa ne zato, ker me človek ne bi hotel pozdraviti, temveč zato, ker so ljudje enostavno »odklopljeni«, z glavo popolnoma nekje drugje in neprisotni. V svojem svetu bi lahko rekla. Ker enostavno ne vidijo ničesar okoli sebe, ne vidijo niti sebe, ne čutijo niti svojega telesa, enostavno hodijo kot roboti svojo pot do cilja. Kakšna je ta pot, na kakšen način dosežejo ta cilj, je nepomembno. Kaj vse na tej poti zrušijo, koga poteptajo, je nepomembno.

In potem se vprašam, ali smo res prišli tako daleč, da smo izgubili čut za sočloveka, čut za sobivanje, čut za naravo in vse kar je okoli nas? Živimo zato, da uživamo življenje in se ga veselimo in ne zato, da v njem trpimo. Pa vendar je ogromno ljudi, ki je prepričanih, da je življenje kruto do njih in da je to eno samo trpljenje. Kdo ustvarja to trpljenje? Življenje ali vi sami? Predvsem pa se vse preveč ukvarjamo s tem kaj si ne želimo in ne s tem kaj si želimo. S tem samo nalagamo negativno energijo na stvari, ki si jih ne želimo. Naredite sami s seboj test in dva dni odrinite od sebe vse negativne misli. Mislim, da je za večino ljudi to kar hud izziv. Poskusite.
Ne rečem, da je vedno lahko in da je celo življenje samo z rožicami posuto. Absolutno pridejo trenutki, ki so težki in ko trpimo. Pa vendar so to vse koraki, ki nas vodijo v nek višji cilj in na neko višjo raven zavedanja. Tudi sama sem kar nekajkrat v življenju padla na tla, si do krvi potolkla kolena in še kaj drugega. Da o življenjskih preizkušnjah, ko mi je krvavelo srce, ne govorim. Pa vendar sem vedno vstala, se pobrala, zakrpala kolena in krvaveče rane in šla naprej. Z zavedanjem, da so to situacije, ki so mi namenjene, da jih prehodim zato, da bi lahko naredila korak naprej v svoji osebnostni rasti. Nisem iskala krivcev, nisem se jezila na celi svet, temveč sem samo sprejela situacijo kot del učenja, in šla naprej. Nehala sem se upirati in začela sprejemati. To je trenutek, ko si enostavno pripravljen na rast in to je trenutek, ko življenje postane lahkotno in ga ne dojemaš več kot bojno polje, kjer čakaš v bojni pripravljenosti iz katere strani bo priletela krogla.
Prazniki in konec leta je krasno obdobje in priložnost, ko lahko zavestno opustite nekaj vaših prepričanj in vzorcev, ki so vaši »tihi ubijalci«, in jih za vedno pustite v letošnjem letu. In seveda je vse odvisno samo od vas. Ali si želite stopiti v lahkotno leto 2015 ali pa ne? Odločitev je vaša.

Če se odločite za prvo možnost, potem v letu 2014:
– Opustite misli o tem, da niste tam, kjer bi MORALI biti. Vsak korak vas je pripeljal točno tja, kjer ste danes.
– Opustite vse vzorce in prepričanja, ki vas v življenju ovirajo (in verjemite mi teh imamo ogromno). Čas je za bolj pozitivno zgodbo.
– Opustite potrebo po tem, da vse veste in imate vse splanirano. Zaupajte življenju in situacijam in opustite potrebo po kontroli. Ne boste vedno dobili kar si želite, vedno pa boste dobili to, kar potrebujete in točno takrat ko potrebujete.
– Opustite misli o tem, da vam v življenju enostavno ne gre. Stvari so enostavno veliko bolj svetle kot jih vidite vi sami.
– Nehajte se spraševati ZAKAJ se vam to dogaja. Namesto tega se vprašajte kaj se lahko iz dane situacije naučite.
– Nehajte verjeti v to, da delate napake. Napak ni, je samo rast.
– Opustite potrebo po tem, da imate vedno prav. Ko imate zaupanje sami vase, nimate potrebe po dokazovanju ničesar in nikomur. Iščite svojo resnico in ne ukvarjajte se z resnico drugih, saj ima vsak svojo resnico.

Za konec naj vam zaželim tople in srčne praznike.
Hvala, ker ste.

In pa še pesem, ki sem jo nedavno prejela od prijateljice:

Pablo Neruda: POČASI UMIRA
prevod: Jože Udovič

Počasi umira, kdor postane suženj navad,
ki si vsak dan postavlja iste omejitve,
kdor ne zamenja rutine,
kdor si ne upa zamenjati barv,
kdor ne govori s tistimi, ki jih ne pozna…

Počasi umira, kdor beži pred strastmi
in njihovimi močnimi emocijami,
zaradi katerih se zasvetijo oči
in znova oživijo osamljena srca…

Počasi umira, kdor ne zamenja življenja,
ko je nezadovoljen s službo ali z ljubeznijo,
kdor se zaradi sigurnosti odreka morebitni sreči,
kdor ne sledi svojim sanjam,
kdor si ne dovoli vsaj enkrat v življenju
ubežati pametnim nasvetom…

Počasi umira, kdor ne potuje, kdor ne bere,
kdor ne posluša glasbe, kdor ne najde miline v sebi;
Počasi umira, kdor uničuje lastno ljubezen,
kdor ne dovoli, da bi mu pomagali,
kdor preživi dneve z jamranjem nad lastno smolo
ali nad neprestanim dežjem…

Počasi umira, kdor opusti načrt še preden ga poskusi izvesti,
kdor ne sprašuje o tistem, česar ne ve,
kdor ne odgovori, ko je vprašan o tistem, kar ve…

Ne dovoli si počasnega umiranja!
Tvegaj in uresniči želje še danes!
Živi za danes!

PRIJAVA NA E-OBVEŠČANJE

Zdrav življenski slog

Koristni nasveti in recepti za zdravo in boljše počutje, dogodki, delavnice in še več.

Mnenja

Access Bars tretma: Nenavadna, vendar čudovita izkušnja. Prvo polovico tretmaja je sicer spremljal glavobol, potem pa so vse napetosti popustile in sem utonila v sproščujoč spanec. Občutki po tretmaju so bili enkratni. Kot bi mi nekdo vzel vse breme iz ramen – bila sem polna pozitivne energije in polna življenja.
 
Mislim, da je zdaj počasi čas za nov tretma.

Barbara Osenar

Vse je bilo čisto preprosto. Ob prvem dotiku ga. Renate sem se sprostila, prepustila njenim nežnim prstom in dotikom. Mir in blaženost sta napolnila moje telo, ki je postalo lahko, polnilo se je z nežno-zlato svetlobo, ki se je pretakala po mojem telesu. Bila sem v posebnem blaženem stanju, ki se je iz dotika v dotik stopnjevalo, tik pred koncem terapije pa sem začutila še energijo po celem telesu.
 
Hvala za to izkušnjo, še pridem – ko mi boste prišli naproti, želim si živeti in delati iz notranjega miru, prav vsak trenutek, ki  mi  je podarjen. In prav vaša terapija je kamenček v mojem življenju, ki mi je to dala.
 
Naj se širi vse kar je dobrega.

Bernarda Marčetič

Preden sem se pridružila Renatini skupini, nisem vedela kako vadba pilatesa izgleda in poteka. No, marsikaj sem o tem prebrala, a da bi me potegnilo, da bi se pridružila kakšni skupini, to pa ne. Mislila sem, da se vsaj približno držim pokonci, ko sedim, a sem bila na prvi uri vadbe kar malce šokirana. Kaj, a tako ‘puklasto’ se držim?! Renata mi je odprla oči glede moje drže, tako da se zdaj, ko sedim v službi za računalnikom ali pa ko sedim doma, zavestno večkrat popravim in se poravnam.
 
Na teh naših skupnih uricah mi je zelo prijetno, čeprav se velikokrat še lovim. Ja, je kar težko uskladit pravilno dihanje in gibanje. Všeč mi je, ko vadimo v mali skupini, tako da se Renata res posveti vsaki. Vaje so zanimive, kakšne so težje, druge so vsaj na pogled lažje, a vse so prilagojene skupini. Predvsem pa mi je zelo všeč, da nam Renata ne pusti, da bi nam misli odplavale drugam, ampak nas s svojim spodbujanjem in pozitivno naravnanostjo usmerja na pravo pot – da se res posvetimo samo sebi in svojemu telesu.

Mojca Škof

Končno si dvakrat na teden vzamem eno uro časa zase, da se umirim, posvetim sama sebi in naredim nekaj dobrega za svoje telo in dušo.
 
Glede na tempo v službi, me Pilates trenutno rešuje pred migrenskimi glavoboli zaradi stresa in mi na spolšno daje energijo, da stvari speljem do konca. Že nekaj let nazaj sem skoraj leto dni obiskovala skupinsko vadbo Pilatesa v nekem fitnes centru v Ljubljani. Vendar to niti približno ni bilo to. Ko sem začela hoditi k Renati, sem šele dojela kaj pomeni pravilno dihanje, kaj pomeni poslušati svoje telo in kako začutiti posamezne mišice.
 
Toplo priporočam vsem, ki si želite delati individualno ali pa v zelo majhnih skupinah in resnično biti v stiku sami s seboj.

Eva Jelnikar Mrak

Neskončno sem hvaležna za izkušnjo in za Renato, ki mi je pokazala to pot.
Med izvajanjem barsev sem se počutila popolnoma sproščeno, čutila sem (dejansko fizično čutila) kako se mi stvari v glavi zlagajo in kako odhajajo nepomembne stvari, tiste stvari, ki me omejujejo.
 
Po končanem postopku sem bila polna energije in čutila sem, da se je že začelo dogajat.
V naslednjih treh dneh so se stvari dejansko začele spreminjati, sprejela sem samo sebe, se videla v povsem novi luči, končno sem začela verjeti v sebe, postala sem druga oseba, točno tista oseba, ki sem jo iskala toliko časa. Tudi dogodke in informacije, ki sem jih iskala, nekatere že več let, so začeli prihajati in še vedno prihajajo k meni. Kar nekaj časa sem se vrtela v začaranem krogu in se nisem znala premakniti naprej po svoji poti, z barsi mi je to uspelo! In kar je najbolj noro, to se je začelo dogajati že naslednji dan!
 
Zdi se neverjetno pa vendar je. Ta izkušnja vam dejansko lahko pomaga in vam spremeni življenje!

Urška Hercog

U vrlo kratkom periodu desile su mi se dve veoma velike životne promene. Postao sam otac i odlučio da promenim karijeru. Kada se uzme u obzir da se aktivno bavim triatlonom i da sam u to vreme provodio i po 10 sati nedeljno u treningu, ne čudi zašto me je pratio neki čudan osećaj da ne postižem, da nisam predan i da ma šta god radio, neću imati uspeha koji očekujem od sebe. Uz miks krivice, stresa i nesigurnosti, budućnost nije izgledala magično.
 
Renata kao kouč ume da sluša, ume da bude tu i da sačeka da se stvari pokrenu. Ali i ume da te pritisne, onda kada vidi da je potrebno da napraviš korak, budeš hrabar i izađeš iz poznatog obrasca. Za mene je obrazac bio da ne donosim odluku, da čekam i ne preduzimam korake. Da razumem, da prihvatam, ali i da se zadovoljim ovim što imam.
 
Kada nakon par meseci pogledam gde sam, šta se sve promenilo i kakva su moja dominantna osećanja, shvatam da uticaj koučinga sa Renatom možda i nikada neću osvestiti. Ono što samo hvatam na trenutke jeste da radim drugačije. Na primer, ko bi rekao da ću ikada probati pilates? Šta će doneti samo ova promena, nemam pojma, ali se radujem!

Veroljub Zmijanac

Fantastično. Oseben pristop, strokovnost, odlično vzdušje.
Vse, kar potrebuješ po napornem dnevu.

Matic Prosen
1
2
3
4
5
6
7