Ja, sliši se skrajno lahko in zanimivo, pa ni vedno tako. Oziroma lahko bi rekla, da nikoli ni lahko in da večina ljudi zaradi strahu pred spremembami in neznanim, raje iz nje sploh ne stopi.
Ko govorim o coni udobja imam v mislih od zelo majhnih stvari, pa do premikov gora. Naša cona udobja je naša ujetost v rutino. In dostikrat nam ta rutina pride zelo prav. Dostikrat pa nam ta rutina začne povzročati nelagodje in nezadovoljstvo. Želimo nekaj več, nekaj drugačnega in nekaj več. Rutina postane omejujoča. Na tej točki velikokrat gledam ljudi, ki se ujamejo v lastno zanko. Oni bi spremembe, ampak niso nič pripravljeni za njih narediti. Oni bi boljše počutje, zdravje, novo službo, ljubeč odnos in osebno izpopolnjenost, ampak ne bi stopili ven iz svoje cone udobja. Doseči nekaj več VEDNO pomeni stopiti iz cone udobja. To ne pomeni, da morate celo svoje življenje postaviti na glavo (ali pa tudi), lahko pomeni zelo majhne korake k uresničitvi svojih ciljev. Da bom malce bolj konkretna naj navedem nekaj primerov – stopiti iz cone udobja v športu je lahko 500 m teka dlje kot ponavadi, stopiti iz cone udobja pri hrani je lahko 2 piškota manj vsak dan kot ponavadi, lahko pa je stopiti iz cone udobja tudi seveda menjava službe. No, ta cona je kar velik korak, pa vendar, kaj nam koristi vztrajati v svoji coni udobja oz. da se raje izrazim svoji coni nezadovoljstva? Na dolgi rok to tako ali tako ne pripelje nikamor. Nezadovoljstvo plačujete samo vi sami in vaše telo.
Torej, zberite pogum in vsak dan na nekem področju stopite iz svoje cone udobja in s tem sebi omogočite osebno rast, ki naj poteka v vašem lastnem ritmu. In, ko naredite korak naprej, se OBVEZNO pohvalite in bodite ponosni sami nase, saj ste med nekaj procenti ljudi, ki ste pripravljeni poskusiti in pripravljeni ŽIVETI svoje življenje. Postati krmar svojega življenja. In ne ostati v vlogi žrtve in jamranja. Pa da se razumemo, tudi to je vsakomur dovoljeno. Vendar, ko je zadeva ozaveščena in pod kontrolo. Vsi smo včasih radi v vlogi žrtve. Pa vendar naj bo to obdobje kratko, na primer 2 uri, potem pa vstanite, glavo dajte gor in se pogovorite sami s seboj kaj in kako naprej. Abeceda namreč nima samo 1 črko, ampak jih ima 25.
Torej, ste pripravljeni stopiti iz cone udobja?